MESTO KRANJ
Kranj je slikovito mesto ob sotočju Save in Kokre. Na severu je karavanško pogorje z izrazito piramido Storžiča, na južni strani pa se odpira proti plodnemu Sorškemu polju. Je gospodarsko, zaposlitveno, prometno, izobraževalno, kulturno in športno središče, po velikosti pa četrto slovensko mesto. Zaradi lege na križišču pomembnih poti, ki vodijo iz Severne Evrope proti Jadranu ter iz Zahodne Evrope proti Vzhodu, in bližine državnih meja z Italijo ter Avstrijo je tudi močno trgovsko središče.
Kranj, Carnium, Creina, Chreinburg, je zgodovinsko mesto na konglomeratnem pomolu med rekama in je bilo neprekinjeno naseljeno vse od obdobja Ilirov v prvem tisočletju pred našim štetjem. Svoj prvi vrhunec je doživel v času zatona antike, v mračnem obdobju preseljevanja ljudstev. Po naselitvi Slovanov v 6. in 7. stoletju je tod nastala mogočna naselbina, kar izpričuje največje staroslovansko grobišče v Sloveniji, ki je bilo izkopano na Glavnem trgu. Svojo samostojnost je Kranj izgubil v 9. stoletju. Takrat je postal sedež Kranjske marke, dobil je mejnega grofa in ime, ki ga ima še danes. Politična in upravna enota je Kranj ostal vse do razpada avstro-ogrske monarhije. Razvoj na področju trgovine mu je v 13. stoletju prinesel status mesta. Razvoj fužinarstva na Gorenjskem in Koroškem pa je v 16. stoletju pospešil trgovino in promet. V prvi polovici 19. stoletja so se pojavile prve manufakture, konec 19. stoletja pa industrija.
Staro mestno jedro Kranja je zgrajeno v značilni piramidni obliki, ki so jo poudarjali cerkveni zvoniki, temeljno stranico pa mestno obzidje z obrambnimi stolpi, utrdba in orožarna. Nedvomno načrtna postavitev višinskih dominant po mestnem prostoru uvršča Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane urbane organizme pri nas in v Srednji Evropi. Tloris Kranja sestavlja prostor z dvema vpadnicama, mestno jedro z Glavnim trgom pa povezujeta dve vzporedni ulici, ki sta nekdaj s prečnimi prehodi povezovali dvoriščne predele meščanskih hiš z mestnim trgom. Mesto krasijo poznogotske meščanske hiše, čudovito oblikovane ulice, renesančni dvorci, cerkve in hiše z arhitekturno bogato okrašenimi pročelji ter vežami. Eden najstarejših objektov je prav gotovo grad Khislstein, v virih omenjen že leta 1256.
Kranj so zaznamovali tudi veliki Slovenci, ki so s svojim delovanjem dodajali kamenčke v mozaik razvoja mesta. Med njimi lahko izpostavimo največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, čigar ime je neizbrisno vtisnjeno v življenje Kranja in države Slovenije. Njegovi verzi so postali himna, slovenski jezik je dobil nekaj najlepših pesmi, Kranj pa svoj Prešernov gaj, staro mestno pokopališče, ki je danes preurejeno v spominski park, Prešernovo gledališče, Prešernovo hišo s spominskim muzejem, Prešernovo ulico ...
V Kranju deluje poklicni ansambel Prešernovega gledališča, ki z odličnimi predstavami prodira tudi na odre v tujini. Zelo dejavne so tudi lutkarske skupine, različna društva pa pripravljajo bogat program koncertov in drugih prireditev za otroke ter odrasle. Predvsem v poletnem času razveseljujejo obiskovalce na grajskem vrtu in po mestnih trgih koncerti in nastopi različnih umetnikov. Slikarji, kiparji in fotografi ustvarjajo pestro galerijsko dejavnost v številnih galerijah. Poleg rednih razstav v Mestni, Prešernovi in Pavšlarjevi hiši gostujejo slovenski ter drugi umetniki tudi v zasebnih galerijah in okolici. Likovno društvo Kranj in Gorenjski muzej vsako drugo leto priredita Bienale mesta Kranj. Etnološke zanimivosti Kranja in okolice so obiskovalcem dostopne v trgovinicah ter na sejmih, kulinarične specialitete pa si obiskovalci lahko privoščijo ob obisku katere od kranjskih gostiln.
Ljubitelji narave lahko v Kranju uživajo ob pogledu na kanjon reke Kokra, v mestni okolici pa so številne možnosti za pohodništvo, kolesarjenje, plavanje, jahanje in smučanje. Mesto Kranj ima bogato športno tradicijo, saj je v svet poslalo kar nekaj vrhunskih športnikov s področja plavanja, košarke, plezanja, kolesarjenja, atletike, smučarskih skokov, karateja ... Kranj je s svojimi športnimi objekti redno prizorišče pomembnih mednarodnih tekmovanj.
Zaradi utesnjenosti starega mestnega jedra se nove dejavnosti niso mogle širiti, zato je na severnem robu začelo nastajati novo mestno območje. Danes se mesto razprostira vse do vznožja Šmarjetne gore in Jošta, na vzhodu proti Preddvoru in Brniku ter na jugu proti Trbojskemu jezeru.
- Grad Khislstein
Grad Khislstein je eden najstarejših objektov mestne obrambne arhitekture. Viri ga omenjajo že leta 1256. Nanj se je predvsem v 15. in 16. stoletju naslonil utrdbeni pas, ki je z zidovi, stolpi in jarki objel ves stari del mesta. Grad je bil večkrat prezidan. Današnjo podobo je dobil v 16. in 17. stoletju.
- Cerkev sv. Kancijana in tovarišev
Poznogotska cerkev s prezbiterijem s konca 14. stoletja je posvečena sv. Kanciju, Kancijanu, Protu in Kancijanili ter stoji na temeljih cerkvene zasnove iz 6. stoletja. Prezbiterij je bil leta 1400 prizidan k starejši cerkveni ladji, kjer je danes gotska dvorana. Cerkev spada med največje kulturno-zgodovinske bisere Kranja. Zaradi dobre akustike prostora danes v njej poleg rednih maš večkrat pripravijo koncerte klasične glasbe.
Staro mestno jedro Kranja je bilo razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik kot značilen in v zgodovinskem razvoju kakovosten dosežek v oblikovanju prostora. Izjemna lega na slikovitem pomolu, enkratna zunanja podoba mestnega jedra in izredne likovne vrednosti notranjega mestnega prostora ter vrsta ohranjenih posameznih stavb pomenijo vrhunec v arhitekturni dediščini. - Mestna hiša
Mestna hiša v Kranju je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem. Današnjo obliko je dobila z združitvijo dveh stavb. Starejši del meji na Poštno ulico, na trg pa se odpira s stebriščno lopo; prvič je bil omenjen v prvi polovici 16. stoletja. V pritličju je tako imenovana stebriščna dvorana, ki je namenjena občasnim muzejskim in likovnim razstavam. Drugi del, nekdanji plemiški dvorec, pa je lep primer renesančne arhitekture in spada po svojem nastanku v začetek 17. stoletja. V veži tega dela stavbe so bili leta 1965 odkriti in avtentično razstavljeni staroslovanski grobovi in obredno ognjišče iz 9. in 10. stoletja. V mestni hiši so na ogled renesančna dvorana in tri stalne muzejske razstave: dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja (1893–1970), arheološka razstava Železna nit in etnološka Ljudska umetnost na Gorenjskem. V pritličju je tudi galerija mestne hiše v Kranju, kjer so občasno na ogled likovne, kiparske in fotografske razstave. - Mitnica
Nekdanja mitničarska hiša z bogato razčlenjenim pročeljem je ena najzanimivejših gotsko-renesančnih stavb v Kranju.
Zlat in srebrn nakit, sponke, broške, zapestnica, prstan, odkriti leta 2004 v grobovih kranjskega Lajha. Nakit je bil last uglednih žena germanske vojaške posadke, ki je v 6. stoletju v utrdbi Karnij, na območju današnjega Kranja, varovala zgornjesavske prehode proti Italiji.
- Pavšlarjeva hiša
Značilen primer bogate meščanske hiše iz 16. stoletja, ki se je skozi stoletja dograjevala in povzemala umetnostne sloge. V njej je našla domovanje stalna galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost. - Prešernova hiša
V hiši, kjer je zadnja leta svojega življenja preživel najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren (1800–1849), je urejen spominski muzej. Z avtentičnim pohištvom sta opremljeni spalnica in odvetniška pisarna. Razstavljeni so nekateri originali in faksimili nekaterih najpomembnejših pesmi, časopisi in druge publikacije, v katerih so bile objavljene njegove pesmi. V pritličju in kleti so prostori za občasne kulturnozgodovinske in likovne razstave.
Arhitekt Jože Plečnik
Eden največjih slovenskih arhitektov je pustil svoj pečat tudi v Kranju. S postavitvijo arkad ob prezbiteriju Roženvenske cerkve, z vodnjakom in preureditvijo pročelja hiše pod vrhom klanca je v letih 1953 od 1959 poskušal zasnovati monumentalen vhod v mesto. Plečnik je oblikoval tudi novo pročelje Prešernovega gledališča z arkadami in zasebno hišo kranjskega zdravnika Jožefa Bežka.
V Kranju in okolici se domačini še vedno ukvarjajo z različnimi domačimi obrtmi. Izdelke prodajajo na tradicionalnih sejmih, v trgovinah ali svojih delavnicah.
Tradicionalne jedi v Kranju in okolici so bile tako kot povsod na Gorenjskem povezane s kravjim mlekom in siri, zaradi bližnjih planšarij pa tudi z ovčjerejo. Značilni so bili tudi prosena in ajdova kaša ter gorenjski kuhani štruklji. Poleg jedi iz divjačine so za kranjsko območje značilne še kranjske klobase. Jedi še vedno pripravljajo v številnih lokalnih restavracijah in gostilnah.
Šmarjetna gora s cerkvico sv. Marjete z začetka 14. stoletja in Sveti Jošt nad Kranjem s cerkvijo sv. Jošta (začetek 18. stoletja) sta privlačni izletniški, razgledni in rekreativni točki.
Zaradi ornitoloških, paleontoloških in drugih posebnosti so jezerca z okolico v Bobovku pri Kranju zaščitena in razglašena za naravno znamenitost.
Trbojsko jezero, zanimivo zaradi pestrega rastlinstva in živalstva, je nastalo z zajezitvijo reke Save.
Kanjon reke Kokre
Reka Kokra je ena večjih slovenskih gorskih rek s povirjem v Karavankah. V nižinskem delu svojega porečja je Kokra z nanosi ustvarila značilne rečne terase. V nadaljevanju toka si je v starejšo konglomeratno teraso v pleistocenu vrezala ozko sotesko oziroma kanjon. Kanjon Kokre je zaradi nastanka, značilnih površinskih procesov ter pestrega živalstva in rastlinstva v reki in ob njej naravna znamenitost. Po kanjonu je speljana učna pot.
Različni športni objekti nudijo obiskovalcem obilo možnosti rekreacije ali ogleda vrhunskih tekmovanj.
Za večdnevno bivanje v Kranju si sobo lahko izberete v enem izmed treh hotelov ali pri številnih zasebnikih. Protokolarno-turističnemu kompleksu Brdo daje svojevrsten pečat grad Brdo, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja.
Živahen utrip mesta soustvarjajo tradicionalne prireditve:
- februar - Prireditve v počastitev največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, pustovanje
- marec - Teden slovenske drame
- maj - Teden mladih
- junij, julij - Festival Carniola, otroški lutkovni festival Kiselfest
- avgust - Kranjska noč – večdnevna zabavna prireditev s koncerti različnih zvrsti
- december - Veseli december – koncerti in prireditve po tradiciji in običajih
Vodovodni stolp v Kranju je bil zgrajen v začetku 20. stoletja. Visok je 34 metrov, v zbiralniku pa je prostora za 250 kubičnih metrov vode.
Od treh srednjeveških obrambnih stolpov na Pungertu se je ohranil le eden.
Kranjske rove pod starim mestnim jedrom so za zaklonišče zgradili med drugo svetovno vojno.
Zavod za turizem Kranj
